Arhitekturna fotografija obsega fotografiranje stavb in drugih arhitekturnih objektov. Njen namen je predstaviti arhitekturni objekt na čimlepši način, ki je obenem tudi točen. Je kombinacija estetike in dokumentarnega tipa fotografije.
Zaradi velikosti motiva in nepredvidljivih vremenskih (svetlobnih) razmer zahteva posebno opremo (dober stativ, specialni objektivi) in poznavanje različnih tehnik fotografiranja in obdelave fotografij.
Najpomembnejšo estetsko pravilo je “pravilna” reprezentacija prostora – vertikalne linije morajo biti nekonvergentne, kar pomeni, da morajo biti paralelne in pod kotom 90°.
Značilno za arhitekturno fotografijo je tudi velika globinska ostrina celotne fotografije.Arhitekturna fotografija nastane večinoma s svetlobo, ki je na voljo v prostoru, vendar novejši pristopi predvsem pri večerni fotografiji kombinirajo svetlobo, ki je že prisotna (sonce, luna, svetilke na stavbi in okolici) z dopolnilno svetlobo, ki jo fotograf uporabi sam za doseganje večje globine, barvnosti fotografije.Okolje v katerem se stavba nahaja, je zelo pomembno za končen izgled, pri čemer je za fotografa pomemben tudi dostop do točk iz katerih je mogoče zajeti najlepšo kompozicijo (dvignjeni pogledi).Fotografije, ki nastanejo niso samo estetska prezentacija arhitektovega dela, ampak tudi ogledalo časa v katerem je stavba postavljena. Vsekakor je to vrsta fotografije, ki postaja vse bolj zanimiva specializacija za fotografe, saj se zelo hitro razvija in na zanimiv način vnaša nova spoznanja in tehnike z drugih področij fotografiranja v svoj repertoar.