Popolno osvetljena spalnica: naravna svetloba vs. HDR vs. bliskavica

Fotografija notranjih prostorov je zahtevna, saj vključuje poleg priprave prostorov tudi raznolike svetlobne pogoje in s tem temeljit razmislek o načinu fotografiranja.

Ko stopimo v prostor in poiščemo najugodnejšo kompozicijo, naš fotoaparat glede na način merjenja osvetlitve in količino vstopne svetlobe ugotovi, kakšne nastavitve so najprimernejše za fotografiranje. Od tu izvira tudi pravilo “ne fotografiraj v okno”, saj fotoaparat napačno oceni osvetljenost prostora, kar se kaže na fotografiji v preosvetljenih oknih ter podosvetljeni notranjosti.

V tem primeru si izberimo čimbolj enakomerno osvetljeno, nekontrastno sceno ali fotografirajmo v času, ko je zunanja svetloba šibkejša:

Če želimo izenačiti zunanjo svetlobo z notranjo z bliskavico, ki je vgrajena na fotoaparatu, dobimo:
1. nadležne reflekcije,
2. preosvetljeno ospredje in podosvetljeno ozadje,
3. ostre sence in grobo svetlobo:

Tretja rešitev je HDR, pri katerem združimo vsaj tri različno osvetljeno fotografije iz katerih ustvarimo eno fotografijo, ki ima večji tonski razpon, kot vsaka posamezna fotografija posebej:

Četrta rešitev je uporaba zunanje bliskavice oz. kontinuiranega vira svetlobe tako, da se svetloba enakomerno razporedi po prostoru.

Našteti načini imajo svoje prednosti in pomankljivosti: hitrost fotografiranja, (ne)odvisnost od svetlobnih pogojev v prostoru, pravilno prikazovanje barv, bogastvo detajlov, zahtevnost obdelave fotografij ipd. Najboljši je seveda tisti (doosvetljevanje), ki nam v danim pogojih omogoča najhitrejše fotografiranje in najlepšo fotografijo.