 |
Tokratno fotografiranje je bilo v Triebachu, a na mojo smolo, sicer vedno zanesljivi navigator nikakor ni hotel najti pravega.
Na srečo so zelo radovedni in ustrežljivi Korošci pomagali pri iskanju. Na cilju me je pričakala majhna, lesena hiška s čudovitim razgledom ob restavraciji z izvrstno hrano. Na spodnji fotografiji je predstavljena glavna soba. Svetloba je bila izredno šibka kljub vsem prižganim lučem in odstrtimi okni, kar se vidi na fotografiji “prej” (postavite se z miško nad fotografijo), ki je zajela pogled sobe proti vratom. |
Na fotografiji “prej” je poleg ostre bliskavice, brez katere v temnih prostorih ne gre, vidna tudi močna ukrivljenost prostora zaradi uporabe fish-eye objektiva. Fish-eye objektiv je kreativni objektiv in je zaradi značilnega popačenja neprimeren za arhitekturno fotografijo. Fish-eye objektivi slabše kakovosti ustvarijo tudi močno vinjeto (zatemnjeni koti na fotografiji), kar vizualno zapre prostor in ga naredi manjšega. Vgrajena bliskavica, ki je bila vklopljena zaradi slabe svetlobe v prostoru, je naredila barve, teksture in sence grobe in neprijazne.
Za primerjavo sem uporabila drug pogled iste sobe, kjer se jasno vidijo vsi njeni elementi. Skozi okna sem spustila ravno toliko svetlobe, da dobimo občutek za zelenje okoli hiške. Izbrala sem nižji zorni kot zajema, saj naredi prostor večji. Pri osvetlitvi sem hotela obdržati subtilne sence pod mizo in stolom ter sence, ki jih mečejo prižgane luči na steni za bolj globinski in razgiban videz prostora.
