Pri fotografiranju pohištva prikažem kako se pohištvo vklaplja v prostor in njegove funkcionalnosti, obenem pa sem pozorna tudi na samo natančnost in kakovost izdelave pohištva, ki mora biti tudi vidna iz fotografije. Pohištvo za to hišo so izdelali Kocjančič pohištvo interieri. Tako kot pri fotografiranju apartmajev za druge namene, je tudi tukaj obdelava fotografije bistvenega pomena. Vsaka fotografija je obdelana drugače, glede na motiv, svetlobne pogoje ipd. Ker si marsikdo ne predstavlja kaj vse taka obdelava fotografije pohištva vključuje, na spodnji fotografiji predstavljam primer obdelave fotografije pohištva in sicer sem si izbrala dnevni regal s televizijo: Na fotografiji je bilo najprej potrebno popraviti perspektivo, nato pa odstraniti moteče elemente ob robovih (rob mize, del preproge). Na senzorju je bilo tudi nekaj prahu, ki ga je bilo potrebno retuširati stran. Izvorna fotografija je imela tudi prežgane oz. preosvetljene dele pri balkonskih vratih in na parketu, kjer so izginili detajli. Same barve so bile kar ustrezne, tukaj je odločitev stvar okusa naročnika oz. razpoloženja, na tem primeru so barve rahlo toplejše. Kot dodatna obdelava pa je sledila retuša televizije, ki ima pogosto lahko nezaželene odseve ali pa je kot v tem primeru le črn pravokotnik. Z dodajanjem gradienta pa se odseve enostavno odstrani in ustvari bolj eleganten videz. Kablov v tem primeru ni bilo potrebno odstranjevati, saj niso bili vidni.
Vsaka fotografija dobil tako posebno pozornost pri kateri poskušam odstraniti čimveč motečih elementov in poudariti prednosti, obenem pa ohraniti naraven videz fotografije. Nastanitev Apartma Natura se nahaja na Bledu in njihova najmanjša nastanitev je predstavljena v spodnji mini galeriji. Res da je fotografiranje majhnih apartmajev težje kot velikih, saj preprosto ni dovolj prostora, vendar je bil ta cca. 20m2 velik apartma tako simpatičen, da sem ga izbrala za predstavitev na vilinie strani.
Ima čisto vse, kar imajo apartmaji z več sobami, zraven pa še lepo notranjo opremo, ki je poleg sodobnega videza tudi praktična in izkoristi vsak milimeter prostora. Prijazna gostiteljica Darja je apartma zelo dobro pripravila, kar je vidno tudi na fotografijah. Na mizi je preprost pogrinjek, na kuhinjski pult pa je zložila gospodinjske aparate, ki jih gostitelji včasih pospravijo v omaro, vendar so za gosta dobrodošel pripomoček pri bivanju. Veliko je tudi prostega prostora, kar je pri majhnih apartmajih še toliko bolj pomembno, saj so hitro videti natrpani. Nekaj zanimivih idej, kako pripraviti majhne prostore na fotografiranje lahko vidite tudi tu: https://pin.it/2lBmsWb Fotografiranje apartmajev v Kranjski Gori je potekalo v novo nastalem hotelu Vile Vita. Poleg tega, da je zgrajena na eni izmed najlepših lokacij, v srcu Kranjske Gore, kjer so na vse strani čudoviti razgledi, je zgrajena tako, da se lepo vklaplja v okolico.
Prav nič kičast hotel je opremljen z natančnostjo in kakovostnimi materiali, kar se čuti pri vsakem koraku. Ustvarjen je bil z mislijo, naj se gost počuti kot doma in nikjer ni opaziti prehodnosti in hladnosti, ki je pogosto prisotna v hotelih. Veliko majhnih podrobnosti in praktičnih rešitev se pokaže šele, ko gost začne v njem živeti, kar kaže na izkušenost in pozornost gostitelja. Največji izziv fotografiranja apartmajev v veliki Vili Vita je bil v iskanju bolj dinamičnih kompozicij in različnih pogledov, ki bi vsak apartma predstavili v drugačni luči. Vnašanje raznolikosti je tako potekalo z izbiro nenavadnih kompozicij, pripravo prostora (slike, rože, svečke ipd.) ter uporabo luči v prostoru. Tako je nastal dovolj širok izbor fotografij, ki omogoča veliko prilagodljivosti in izbire pri objavljanju.
Poleg neomejenega števila fotografij, bodo imeli tudi možnost uporabe fotografij na svojem listingu takoj, ko Airbnb ponovno omogoči fotografiranje apartmajev.
Po daljšem odmoru se že zelo veselim nadaljevanja fotografiranja prostorov. V galeriji sem zamenjala nekaj fotografij s fotografijami, ki jih do zdaj še nisem objavila, v pripravi pa imam že nekaj prispevkov, ki bodo govorili o barvah na fotografiji, o tonih in kontrastu na fotografiji, o dobrih arhitekturnih fotografih, pripravi fotografij za oglas na spleti, predvsem pa bo še več prispevkov namenjenih pripravi prostorov. Pripravo prostora pa ne bom raziskovala samo preko naštevanja načel, temveč bom na resničnih primerih interierjev raziskovala možnosti za ustvarjanje enotnosti, udobja in domačnosti.
Zaradi sprememb v družini fotografiranje do maja 2018 ni mogoče. Vaša povpraševanja in rezervacije še vedno sprejemam na vida@vilinie.com.
Pred vsakim fotografiranjem je treba prostore pripraviti in ker priprava prostora pomembno vpliva na končni rezultat fotografiranja in videz fotografij, svetujem pri pripravi in po potrebi poskrbim za dekoracijo prostora.
Nabor dekorativnih predmetov, s katerimi na fotografiranju popestrim prostore neprestano narašča. Z novimi predmeti zdaj lahko strokovno posteljemo posteljo, polepšamo komodo, okrasimo nočno omarico ali regal, posodobimo videz kavča ali naslanjača ali nadgradimo kuhinjski pult. Izbrana dekoracija prostor popestri, mu vdahne življenje in pomaga pri ustvarjanju vabljivih fotografij.
Večkrat sem že rekla, da ustvarim vedno tako dobre fotografije, kot so predstavljene v galeriji. Vendar to ni res.
Vsak fotograf odprte glave, ki se izobražuje, veliko dela in se razvija bo z vsakim fotografiranjem ustvaril drugačne fotografije, fotografije, ki so boljše zaradi novega znanja, tehnik in izkušenj. Pogledati nazaj je pogosto težko, saj smo sami sebi največji kritik, vendar sem se odločila, da to vseeno storim. Spodnji primer prikazuje apartma, ki je bil fotografiran pred 3 leti, prvič leta 2014 in drugič 2017:
In še spalnica iz istega apartmaja:
Drugi primer je iz drugega apartmaja. Prvič je bil fotografiran 2016 in drugič 2017. Razlika ni tako velika, opazna predvsem v kontrastu in razgledu skozi okno.
Bi morda kdo veliko raje vzel prvo fotografijo kot drugo? Nihče.
Pri fotografiranju interierjev in eksterierjev in objavi fotografij na spletu ali v tiskanih medijih je potrebno poznati vsaj dva pomembna zakona: Zakon o avtorskih pravicah in Zakon o varstvu osebnih podatkov.
Zakon o varstu osebnih podatkov ščiti osebne podatke oseb in prepoveduje objavo fotografij oseb brez njihovega soglasja, razen če na fotografiji niso prepoznavni. V arhitekturni fotografiji je praktično neuporaben, saj ljudi na fotografiji ni, če pa so, so večinoma neprepoznavni. Fotograf ima pravico fotografirati objekt od zunaj z javne površine. Dober primer za to je Google Street View pri katerem se dobro vidijo vse hiše, hišne številke, zunanjost, ne pa tudi ljudje. Fotografije zunanjosti lahko tudi poljubno objavlja, se z njimi oglašuje, jih prodaja ipd. Pri fotografiranju notranjih prostorov pa je zakonodaja nejasna, natančneje, v zakonu nič ne piše. Za resno (komercialno ali konceptualno) fotografiranje večinoma potrebujemo dovoljenje - pisno ali ustno (npr. nakupovalnih središč, gostiln, knjižnic ipd. in zasebnih prostorov), za objavo pa informacij v zakonu ni. Večinoma bolj sproščeno kot izgleda fotograf in revnejša kot je njegova oprema, bolj verjetno je, da dovoljenja za fotografiranje notranjosti upravljalci ne bodo zahtevali. Taka praksa je bolj v škodo kot v korist zasebnim lastnikom, saj je verjetnost nastanka dobre fotografije in njene kontrolirane objave manjša pri amaterskih fotografih kot profesionalnih. Nekateri javni upravitelji (v knjižnicah, muzejih, šolah) si jemljejo pravico prepovedi fotografiranja npr. muzeji, knjižnice. Pri muzejih je prepoved razumljiva, navsezadnje so z morebitno nepooblaščeno distribucijo fotografij lahko materialno oškodovani, pri knjižnicah npr. pa mi taka prepoved ni razumljiva, saj materialne škode z objavo ni, je pa korist (promocija). Tako pri nas kot v tujini ni ne prepovedi, ne dovoljenja za objavljanje fotografij zasebnih notranjih prostorov, primera tožbe pa v zahodnem svetu še ni bilo. Fotografi, ki se želijo dodatno zaščititi pred morebitnimi tožbami lastnikov imajo sestavljen pisni dogovor, s katerim si zagotovijo dovoljenje za objavo fotografij. Brez dogovora bi pri tožbi lastniki še vedno morali dokazati, da so bili z objavo fotografij oškodovani ali pa da so bili z njimi razkriti osebni podatki. Večinoma pa si lastniki nepremičnin želijo objave, saj s tem dobijo brezplačno reklamo. Sama poskrbim, da so fotografije notranjih prostorov, ki jih objavim čimbolj nevtralne (iz njih ni mogoče razbrati čigave so in kje točno se nahajajo in skrbno pazim, da ne vključujem informacij, ki jih naročnik trži), kadar pa naročnik fotografij želi povezavo na svojo ponudbo tudi to z veseljem objavim. Na drugi strani pa Zakon o avtorskih pravicah ščiti avtorja fotografij pred izkoriščanjem njegovega dela. Avtor pravico do uporabe fotografij lahko da ali proda v večji ali manjši meri. Pravice do uporabe fotografij, ki jih dam jaz, so objavljene na tej strani. Za morebitne nejasnosti ali dodatne informacije pa mi pišite na vida.dim@gmail.com. Trendi v arhitekturni fotografiji in oglaševanju se skozi čas spreminjajo, prav tako okusi. Galerija na strani vilinie.com prikazuje fotografije, ki so ustvarjene po mojem okusu - svetle, polnih barv in naravnih senc, vendar pri vsakem fotografiranju vprašam, kakšen stil fotografij želite. Če želite zelo svetle fotografije z močno nasičenimi barvami in močnimi kontrasti ali pa temnejše fotografije z močnimi sencami in nenasičenimi barvami, fotografiranje in obdelavo prilagodim stilu, ki ga želite.
Na zgornjem prikazu prej - potem je predstavljena obdelava fotografije po meri - fotografija je temnejša z nenasičenimi barvami, ki usmerjajo gledalca od barv k opazovanju tekstur in kompozicije tonov v prostoru. Dogovor o stilu fotografij poteka pred fotografiranjem, pri čemer je v veliko pomoč izbor vzorčnih fotografij. Vzorčne fotografije predstavljajo izbor fotografij, ki kažejo želeni fotografski stil in pomagajo premostiti terminološke ovire (poznavanje fotografskih izrazov in likovnega znanja). V pomoč pri izbiri stila fotografij je tudi blog na vilinie strani. Na blogu so zbrane informacije o tem kako fotografirati, pa tudi o tem kaj je to dobra fotografija prostora, obdelavi fotografije, pripravi prostora ipd. in nudi oporo pri vrednotenju fotografij in razvijanju lastnega okusa za fotografski stil. Naši fotoaparati so izjemno zmogljivi in pri fotografiranju zajamejo veliko podatkov. Vsi ti podatki so surovi podatki (raw) in so shranjeni v posebnem formatu, ki ga zasloni na telefonu, tablici in računalniku ne prikazujejo. Ker ga zasloni ne prikazujejo so torej ti surovi podatki odveč, samo prostor jemljejo. Ali pač? Množica podatkov o zajeti sceni: dinamičen razpon tonov in barv omogoča, da prilagodimo fotografijo prikazu na zaslonu tako, da bo najbolj všečna ustvarjalcu in gledalcu. Nameščeni programi na telefonu in fotoaparatu ta postopek izvedejo avtomatično, na podlagi avtomatične ocene scene in so večinoma nezanesljivi in ne najboljši. Avtomatični obdelavi laiki pogosto rečejo fotografija brez obdelave ali realna, neobdelana fotografija, kar je napačno, saj je vsaka prikazana digitalna fotografija že obdelana. Pri tej obdelavi nosijo ustvarjalne odločitve programerji, ki so izdelali programe za obdelavo, nameščene na napravi. Fotografi optimiziranje fotografije za prikaz na zaslonu le-tega ne prepuščajo avtomatiki programa. Surov posnetek v celoti pregledajo in se na podlagi podatkov fotografije odločijo za najboljši prikaz. Pri tem upoštevajo vse svoje likovno znanje, znanja psihologije, namen uporabe fotografije in okus naročnika. Neobdelanih fotografij ne morejo dati, saj so neprikazne. To bi bilo tako, kot če bi (če primerjam z analogno fotografijo) kupcu dal nerazvit film, ki sicer ima latentne fotografije, vendar le-te niso še razvite in fiksirane na film. "Razvijanje" digitalnih negativov (v najpogosteje .jpg format) je torej nujni del nastajanja fotografije. Zato pravim, da so vse fotografije, ki jih dam obdelane. Obdelane so dvojno. Najprej so optimizirane v jpg format, nato pa še obdelane (tako kot se ta pojem množično uporablja) za prikaz na spletu ali tisk. Primer: Na levi strani je digitalni negativ fotografije, na desni pa je digitalni negativ optimiziran v jpg. format in naknadno obdelan za prikaz na spletu. Kot je razvidno iz primera je o obdelavi vedno potrebno govoriti. Lahko bi bila drugačna- svetlejša, temnejša, bolj ali manj kontrastna in z drugačnim barvnim nadihom vendar brez nje fotografije ne bi bilo.
V sodobnem svetu raznolikih medijev in načinov prikaza fotografij se obrezovanju fotografije skorajda ne moremo izogniti. Obrezovanje je poseg v fotografijo, ki jo mora odobriti oz. narediti avtor fotografije, saj spreminja kompozicijo fotografije in razmerja formata. Na spletni strani booking.com je prikazovanje fotografij prilagojeno horizontalni predstavitvi fotografije, ki jo najpogosteje gledamo na velikem zaslonu ali prenosnem računalniku. Tisti, ki naložijo na stran fotografijo v pokončnem formatu so neprijetno presenečeni, ko vidijo, da stran fotografijo samodejno obreže in jo prikaže v ležečem formatu. Primer prikaza: Tudi kadar fotografije objavimo v reviji, zloženki in drugih publikacijah je pogosto potrebno fotografijo prilagoditi prostoru, ki je na voljo. Napaka, ki jo delajo ljudje pri obrezovanju je obrezovanje navznoter - v vsebino fotografije. Fotografija je vsebinsko in oblikovno zaokrožena celota, kot slika ali besedilo. Bi obrezali Picassovo sliko, če ne bi šla v okvir, ki ste ga kupili za njo? Bi obrezali znamko po robovih, da bi jih lahko več postavili v vrsto? Ko prilagajamo okvir fotografije, ga prilagajamo navzven, ne navznoter:
Obrezovanje fotografije oz. bolj natančno rečeno spreminjanje okvirja fotografije se pri prikazovanju spreminja navzven. Pri tem se ohrani vsebina fotografije in razmerja stranic, poveča pa se prazen rob oz. okvir fotografije.
Za prikazovanje fotografije na spletni strani booking fotografiji preprosto povečajte okvir, ki naj bo v horizontalnem razmerju in fotografija bo prikazana pravilno. S spreminjanjem okvirja fotografije navzven pa v kateremkoli mediju lahko objavite fotografije brez poseganja v njeno vsebino. Ta teden sem se potepala po Gorenjski in odkrila čudovit apartma, skrit za zavitimi lokalnimi cestami. Po fotografiranju notranjosti sem hitro posnela še cinemagraph jacuzzija. Cinemagraph predstavlja dnevni posnetek jacuzzija, čaka pa me še priložnost ustvariti večerni posnetek, z osvetljeno hišo v ozadju in v bolj romantičnem vzdušju.
Največji izziv pri fotografiranju zunanjosti objektov in pri fotografiranju notranjih prostorov je omejen prostor. Zunaj so ovire sosednje stavbe in ograje, v notranjosti pa zidovi preprečujejo, da se postavimo dovolj daleč stran za optimalen kot zajema posnetka in najboljšo kompozicijo.
Široki kot, ki ga ponuja večina standardnih objektivov (tudi tistih na kompaktnih fotoaparatih in telefonih) je širok, vendar pogosto ne dovolj za fotografiranje prostora. Obstaja več tipov objektivov, primernih za fotografiranje interjerov in eksterierov, ki omogočajo zajem večjega področja: 1. Širokokotni objektiv Širokokotni objektivi zajamejo vsaj 80° kot prostora ne glede na velikost senzorja in prostor zarišejo premočrtno, kar pomeni, da so linije v prostoru ravne, kar je njegova velika prednost. Širokokotni objektivi so lahko fiksni ali pa imajo gibljivo goriščnico, ki omogoča hitrejše prilagajanje sceni. Fotografiranje interiera je natančna, premišljena dejavnost, zato je kakovost optike pomembnejša od hitrosti fotografiranja in pogosto fiksni objektivi ustvarjajo bolj kakovostno sliko. 2. Fish-eye objektiv (ribje oko) Fish-eye objektivi omogočajo zelo širok kot zajema, pogosto blizu 180° in so uporabni pri izjemno majhnih prostorih npr. kabinah letal, notranjosti avtomobilov ipd. Prostorske linije fish-eye objektiv riše ukrivljeno, vključno s horizontom, kar onemogoča njegovo dnevno uporabo. Primeren je za občasno popestritev nenavadnih prostorov ali za skrajne primere, kjer ni mogoča uporaba drugega objektiva. 3. Tilt-shift - širokokotni objektiv Tilt-shift objektiv je tip objektiva, ki ima omogočen nadzorovan dostop do leč, ki jih lahko premikamo in s tem vplivamo na izris slike. Leče na objektivu lahko premikamo tako, da vertikale, ki postanejo konvergentne zaradi sukanja objektiva navzgor ali navzdol popravimo v vzporedni položaj. Obstajajo širokokotni tilt-shift objektivi in tilt-shif objektivi z ožjim kotom. Slednji so v uporabi v produktni fotografiji in v modni fotografiji. Širokokotni tilt-shift objektiv pa je izjemno uporaben predvsem pri fotografiranju eksteriera. Poleg naštetih objektivov je za celostno predstavitev prostora potrebno v torbi imeti tudi objektiv z ožjim kotom zajema za zajem podrobnosti v prostoru in vzdušja. Nabor objektivov za fotografijo prostorov je kar velik, vendar je za razliko od fotografiranja dogodkov in ljudi kot zajema pri večini večji. Dobra optika je nujna (ostrina objektiva, korekcija napak objektiva), vendar se da skleniti kompromis pri avtomatiki, saj hitrost objektiva ni tako pomembna in lahko izberemo objektive z ročno zasonko, ročnim ostrenjem in brez optične stabilizacije v zameno za boljšo optiko. |