Naši fotoaparati so izjemno zmogljivi in pri fotografiranju zajamejo veliko podatkov. Vsi ti podatki so surovi podatki (raw) in so shranjeni v posebnem formatu, ki ga zasloni na telefonu, tablici in računalniku ne prikazujejo. Ker ga zasloni ne prikazujejo so torej ti surovi podatki odveč, samo prostor jemljejo. Ali pač?

Množica podatkov o zajeti sceni: dinamičen razpon tonov in barv omogoča, da prilagodimo fotografijo prikazu na zaslonu tako, da bo najbolj všečna ustvarjalcu in gledalcu. Nameščeni programi na telefonu in fotoaparatu ta postopek izvedejo avtomatično, na podlagi avtomatične ocene scene in so večinoma nezanesljivi in ne najboljši. Avtomatični obdelavi laiki pogosto rečejo fotografija brez obdelave ali realna, neobdelana fotografija, kar je napačno, saj je vsaka prikazana digitalna fotografija že obdelana. Pri tej obdelavi nosijo ustvarjalne odločitve programerji, ki so izdelali programe za obdelavo, nameščene na napravi.
Fotografi optimiziranje fotografije za prikaz na zaslonu le-tega ne prepuščajo avtomatiki programa. Surov posnetek v celoti pregledajo in se na podlagi podatkov fotografije odločijo za najboljši prikaz. Pri tem upoštevajo vse svoje likovno znanje, znanja psihologije, namen uporabe fotografije in okus naročnika.

Neobdelanih fotografij ne morejo dati, saj so neprikazne. To bi bilo tako, kot če bi (če primerjam z analogno fotografijo) kupcu dal nerazvit film, ki sicer ima latentne fotografije, vendar le-te niso še razvite in fiksirane na film. "Razvijanje" digitalnih negativov (v najpogosteje .jpg format) je torej nujni del nastajanja fotografije.
Zato pravim, da so vse fotografije, ki jih dam obdelane. Obdelane so dvojno. Najprej so optimizirane v jpg format, nato pa še obdelane (tako kot se ta pojem množično uporablja) za prikaz na spletu ali tisk.

Primer:

Na levi strani je digitalni negativ fotografije, na desni pa je digitalni negativ optimiziran v jpg. format in naknadno obdelan za prikaz na spletu. Kot je razvidno iz primera je o obdelavi vedno potrebno govoriti. Lahko bi bila drugačna- svetlejša, temnejša, bolj ali manj kontrastna in z drugačnim barvnim nadihom vendar brez nje fotografije ne bi bilo.

V sodobnem svetu raznolikih medijev in načinov prikaza fotografij se obrezovanju fotografije skorajda ne moremo izogniti. Obrezovanje je poseg v fotografijo, ki jo mora odobriti oz. narediti avtor fotografije, saj spreminja kompozicijo fotografije in razmerja formata.

Na spletni strani booking.com je prikazovanje fotografij prilagojeno horizontalni predstavitvi fotografije, ki jo najpogosteje gledamo na velikem zaslonu ali prenosnem računalniku. Tisti, ki naložijo na stran fotografijo v pokončnem formatu so neprijetno presenečeni, ko vidijo, da stran fotografijo samodejno obreže in jo prikaže v ležečem formatu.

Primer prikaza:

Tudi kadar fotografije objavimo v reviji, zloženki in drugih publikacijah je pogosto potrebno fotografijo prilagoditi prostoru, ki je na voljo.

Napaka, ki jo delajo ljudje pri obrezovanju je obrezovanje navznoter - v vsebino fotografije.
Fotografija je vsebinsko in oblikovno zaokrožena celota, kot slika ali besedilo. Bi obrezali Picassovo sliko, če ne bi šla v okvir, ki ste ga kupili za njo? Bi obrezali znamko po robovih, da bi jih lahko več postavili v vrsto?

Ko prilagajamo okvir fotografije, ga prilagajamo navzven, ne navznoter:

Obrezovanje fotografije oz. bolj natančno rečeno spreminjanje okvirja fotografije se pri prikazovanju spreminja navzven. Pri tem se ohrani vsebina fotografije in razmerja stranic, poveča pa se prazen rob oz. okvir fotografije.

Za prikazovanje fotografije na spletni strani booking fotografiji preprosto povečajte okvir, ki naj bo v horizontalnem razmerju in fotografija bo prikazana pravilno. S spreminjanjem okvirja fotografije navzven pa v kateremkoli mediju lahko objavite fotografije brez poseganja v njeno vsebino.

Stran vilinie.com sem v zadnjem tednu temeljito prenavljala. Čas je že bil za novo galerijo s fotografijami, ki so nastale v letošnjem letu, za nove primerjave fotografij in tudi za nov izgled.
Najprej sem prenovila izgled galerije, ki zdaj prikazuje večje fotografije in je temnejša, tako da lahko vsak v miru pogleda vse, kar ga zanima. Fotografij je kar precej, saj je bilo lepih interierov tudi kar precej. Poleg tega se razlikujejo glede na opremljenost prostora, velikost in komplekstnost prostorov ipd.
Ločeno si lahko ogledate več galerij: arhitekturno fotografijo, fotografijo interierja in fotografijo poslovnih in komercialnih prostorov.

Končno sem našla tudi prej-potem prikaz, ki mi je všeč in je dovolj prilagodljiv, da ga uporabim na strani. Prej - potem stran si zdaj lahko ogledate na nov način, dodala pa sem tudi nove primere.

Tudi FAQ stran se veča. Marsikateri odgovor se nahaja tam, če pa imate kakšno bolj specifično vprašanje, na katerega še nisem odgovorila, pa mi brez skrbi pišite.

Uporaba širokokotnih objektivov za zajem fotografij je v fotografiji bivalnih in komercialnih prostorov peroča tema. Ljudje se namreč odločajo za ogled nepremičnine oz. rezervirajo svoj dopust na podlagi fotografij, ki jih vidijo. Ko prvič vstopijo v sobo, jih lahko, če je soba manjša kot so pričakovali, zajame veliko razočaranje. Krive so seveda zavajajoče fotografije.
Ta objava ni namenjena diskusiji, kaj je promocijska fotografija in kaj je namen dobre promocijske fotografije, temveč želim dati informacije o tem, kako oceniti velikost apartmaja v katerem nameravate preživeti svoj dopust na podlagi fotografije.

Najpogosteje je vzrok razočaranja soba posneta s širokokotnim objektivom, ki zajame celoten prostor. Soba je pri njegovi uporabi videti velika, saj objektiv močno poudari globino prostora.

Prostor se pri uporabi širokokotnega objektiva "popači" in prav to popačanje nakazuje samo velikost prostora.
Fotografija posneta s širokim kotim ima določene značilnosti, ki nam povejo kako velik je prostor v resnici:

Ko pogledamo fotografijo posneto s širokokotnim objektivom vidimo, da so objekti na levi in desni strani razpotegnjeni:

Glede na lastne izkušnje lahko prepoznamo, da kavč v resnici ni vedno bolj razpotegnjen in velik, ko se približuje okvirju fotografije, ampak ohranja svojo velikost - levi del kavča je torej v resnici krajši.
Objekti, ki so bližje fotoaparatu so veliko večji, kot objekti, ki so bolj daleč stran. Razdalje med objekti so videti večje:

Mizica tik pred objektivom je videt velika v primerjavi z rastlino in lučjo v ozadju. Razdalja med mizico in lučjo realno ne more biti tako velika, da bi prišlo do take spremembe v velikosti. Levi del kavča in mizica sta torej manjša, kot sta videti na fotografiji. Prav tako je manjša razdalja med lučjo in mizico.

Zakaj se uporablja širokokotni objektiv?
Ko gledamo s prostim očesom zaznavamo prostor podobno kot če bi ga fotografirali s 50mm objektivom, vendar pa tak objektiv ni zmožen zajeti majhnih prostorov in če bi ga uporabljali pri fotografiji interiera, ne bi mogli prikazati vseh značilnosti prostora, ki bi jih sicer videli s prostim očesom (periferni vid).

Širokokotni objektiv prostora ne prikazuje "pravilno", saj poudari določene dimenzije prostora, vendar nam njegova uporaba da informacije o sami sobi, legi pohištva, s popačenjem, ki ga ustvari na fotografiji pa sporoča, da je prostor majhen in fotograf ni mogel stopiti "bolj nazaj".

Alternativa uporabi širokokotnega objektiva je ustvarjanje panorame. Ko delamo panoramo lahko praviloma uporabimo ožji kot zajema, ki manj popači prostor. Taka fotografija predstavlja prostor "bolj pravilno", vendar iz nje težje razberemo kako velik je prostor v resnici, saj ne vemo ali gre za panoramo ali za uporabo objektiva z ožjim kotom zajema. Za arhitekturno fotografijo, kjer je predstavljanje prostora bistveno, je zelo primerna, za promocijo apartmajev za oddajo gostom pa je lahko zavajajoča, saj gledalec iz nje ne more razbrati kako velik je prostor oz. glede na razmerja na fotografiji napačno predvideva, da je prostor večji.

Na kratko - razpotegnjenost elementov pri robovih in velika razlika v velikosti elementov, ki so spredaj in zadaj so popačenja, ki so na fotografiji dobro vidna. Ko ta popačenja prepoznamo lažje ocenimo velikost prostora.

Apartma na spodnji fotografiji je doživel dve veliki preobrazbi in imela sem priložnost fotografirati apartma tako pred prenovo kot po njej:
Pred dejanskim fotografiranjem si vedno rada ogledam že obstoječe fotografije, ki mi dajo veliko informacij o samem prostoru in se tako bolje pripravim na samo fotografiranje. Spodnja fotografija je tak primer:

Na fotografiranju sem se odločila za drugačno kompozicijo in ker je fotografiranje potekalo pozimi in ni bilo pravega razgleda, sem fotografirala v notranjost apartmaja:

Nisem pričakovala, da bom ta apartma še kdaj fotografirala in bilo je res zabavno pokazati ga na drugačen način. Stanovanje je bilo popolnoma prenovljeno: v pol leta je dobilo nova tla in novo pohištvo. Svoj pogled sem pri zadnjem fotografiranju obrnila navzven na teraso in lep sončen dan.
Ponovno fotografiranje je potekalo poleti - kar neverjetno, kako hitro se je vse odvilo. Danes so v njem že novi gosti.

Za airbnb fotografiram že nekaj časa in kaže, da umika storitev brezplačnega fotografiranja vsaj iz Gorenjske - Bled, Bohinj, počasi pa tudi iz Slovenije. Uradnega obvestila ni in ga tudi ne bo, saj spada ponudba fotografiranja v interno strategijo podjetja, ki ni javna.

Na številna nova povpraševanja po fotografiranju airbnb odgovarja, da storitve fotografiranja na področju Gorenjske ne ponuja (več).
Povpraševanja po fotografiranju je še kar nekaj, vendar je nabor gostiteljev, ki oddajajo prek airbnb očitno dosegel zadostno število in nadaljnje vlaganje v brezplačne storitve za podjetje ni več smiselno.

Tisti torej, ki ste začeli oddajati prek airbnb dovolj zgodaj in izkoristili njihovo ponudbo brezplačnega fotografiranja fotografije že imate in ste v prednosti, ostali pa boste morali, če boste želeli konkurirat s svojo ponudbo, sami poskrbeti za profesionalne fotografije apartmajev in morebitne ostale ponudbe, ki jo imate za goste.

Posodobitev
Airbnb fotografiranje spet ponuja svojim uporabnikom, vendar je storitev plačljiva.