Tokratno fotografiranje je potekalo v okolici Nove Gorice. Hiša je postavljena na hrib odkoder se na lep sončen dan jasno vidijo gore v daljavi. Fotografiranje se je na prvi pogled kazalo kot nezahtevno, vendar je hiška s svojimi posebnostmi zbrala na kup skoraj vse najbolj pogoste izzive, s katerimi se soočamo pri fotografiranju apartmajev.
Poleg klasično zasnovanih spalnic so lastniki v zgornje nadstropje umestili spalnico tudi v večji, nepravilno oblikovan kotni prostor z izhodom na balkon. Veliki prostori potrebujejo za pravilno osvetlitev tudi veliko svetlobe.
1. PRIKAZATI RAZGLED ALI OSVETLITI SPALNICO je najbolj pogost izziv, pri fotografiranju interierja, ki ga je mogoče rešiti samo z dodatnim trudom pri fotografiranju (doosvetljevanje) oz. pri obdelavi fotografij (spajanje večih fotografij v eno).
V kletnih prostorih je še en manjši apartma – garsonjera, ki ima poleg majhnih, s temnim lesom uokvirjenih oken na stropu zelen les z vidnimi tramovi, kamnita tekstura pa obkroža prostor na stenah. Razen tipskih gorskih koč s temnim lesom, majhnimi okni in zeleno okolico, bi danes težko našli bivalni prostor, ki bi s svojo zasnovo popil tako veliko svetlobe, obenem pa z barvnini pridihi obarval čisto vse površine v prostoru: strop, tla, pohištvo.
2. RAVNOVESJE BARVNIH PRIDIHOV je veščina za katero je potrebno razviti občutek. Vse v prostoru je med sabo povezano in ima svoj vpliv. Prostor popolnoma brez barvnih pridihov deluje izumetničeno, obenem pa pri močnih barvnih kontrastih hitro nastane prava zmešnjava, ni več harmonije in vse skupaj deluje zasičeno in tehnično pomanjkljivo.
Iskanje harmonije barv je tisto, kar prav vsako fotografiranje naredi nekaj posebnega in zahteva vedno popolno prisotnost tako na fotografiranju, kot pri obdelavi fotografij.
3. TEMNO POHIŠTVO zelo hitro zmanjša dinamičen razpon tonov na fotografiji in v sencah postane praktično črno. Ohranitev njegove svetlosti in primernega kontrasta je še eden od izzivov, ki ga pogosto srečamo pri fotografiranju prostorov. Na primeru jedilnice, ki je prikazan spodaj se dobro vidita tudi problema dinamičnega razpona (prikazati razgled) ter barvnih pridihov, ki sta opisana zgoraj.
4. DOLGI, ODPRTI PROSTORI so postali pravilo pri fotografiranju sodobnih prostorov. Gre torej za povezovanje dveh prostorov v enega, od katerih je vsak osvetljen s svojim virov svetlobe. Najpogosteje je prvi prostor dominanten in najbolj enakomerno osvetljen, sekundaren prostor pa je praviloma svetlejši. Pretemni ali presvetli sekundarni prostori so ena izmed najpogostejših napak pri fotografiranju odprtih prostorov, saj jih ljudje pogosto spregledajo. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi barvam v sekundarnem prostoru, ki zaradi drugih svetlobnih virov postanejo pretirano rumene ali modre in posledično fotografija izgubi svojo harmoničnost.
6. TEMNI STROPI S TRAMOVI so eden od glavnih razlogov za nepravilno osvetljeno fotografijo ter neustrezne barve. V takih razmerah fotografiranje brez doosvetljevanja ne more dati dobre fotografije kljub močni obdelavi v postprodukciji.
Več prej/potem prikazov je prikazanih tudi na strani prej/potem, kjer so namerno izbrani fotografsko zahtevni primeri.