Pri fotografiranju interierjev in eksterierjev in objavi fotografij na spletu ali v tiskanih medijih je potrebno poznati vsaj dva pomembna zakona: Zakon o avtorskih pravicah in Zakon o varstvu osebnih podatkov.
Zakon o varstu osebnih podatkov ščiti osebne podatke oseb in prepoveduje objavo fotografij oseb brez njihovega soglasja, razen če na fotografiji niso prepoznavni. V arhitekturni fotografiji je praktično neuporaben, saj ljudi na fotografiji ni, če pa so, so večinoma neprepoznavni.
Fotograf ima pravico fotografirati objekt od zunaj z javne površine. Dober primer za to je Google Street View pri katerem se dobro vidijo vse hiše, hišne številke, zunanjost, ne pa tudi ljudje. Fotografije zunanjosti lahko tudi poljubno objavlja, se z njimi oglašuje, jih prodaja ipd.
Pri fotografiranju notranjih prostorov pa je zakonodaja nejasna, natančneje, v zakonu nič ne piše. Za resno (komercialno ali konceptualno) fotografiranje večinoma potrebujemo dovoljenje – pisno ali ustno (npr. nakupovalnih središč, gostiln, knjižnic ipd. in zasebnih prostorov), za objavo pa informacij v zakonu ni.
Večinoma bolj sproščeno kot izgleda fotograf in revnejša kot je njegova oprema, bolj verjetno je, da dovoljenja za fotografiranje notranjosti upravljalci ne bodo zahtevali.
Taka praksa je bolj v škodo kot v korist zasebnim lastnikom, saj je verjetnost nastanka dobre fotografije in njene kontrolirane objave manjša pri amaterskih fotografih kot profesionalnih. Nekateri javni upravitelji (v knjižnicah, muzejih, šolah) si jemljejo pravico prepovedi fotografiranja npr. muzeji, knjižnice. Pri muzejih je prepoved razumljiva, navsezadnje so z morebitno nepooblaščeno distribucijo fotografij lahko materialno oškodovani, pri knjižnicah npr. pa mi taka prepoved ni razumljiva, saj materialne škode z objavo ni, je pa korist (promocija).
Tako pri nas kot v tujini ni ne prepovedi, ne dovoljenja za objavljanje fotografij zasebnih notranjih prostorov, primera tožbe pa v zahodnem svetu še ni bilo. Fotografi, ki se želijo dodatno zaščititi pred morebitnimi tožbami lastnikov imajo sestavljen pisni dogovor, s katerim si zagotovijo dovoljenje za objavo fotografij. Brez dogovora bi pri tožbi lastniki še vedno morali dokazati, da so bili z objavo fotografij oškodovani ali pa da so bili z njimi razkriti osebni podatki.
Večinoma pa si lastniki nepremičnin želijo objave, saj s tem dobijo brezplačno reklamo.
Sama poskrbim, da so fotografije notranjih prostorov, ki jih objavim čimbolj nevtralne (iz njih ni mogoče razbrati čigave so in kje točno se nahajajo in skrbno pazim, da ne vključujem informacij, ki jih naročnik trži), kadar pa naročnik fotografij želi povezavo na svojo ponudbo tudi to z veseljem objavim.
Na drugi strani pa Zakon o avtorskih pravicah ščiti avtorja fotografij pred izkoriščanjem njegovega dela. Avtor pravico do uporabe fotografij lahko da ali proda v večji ali manjši meri. Pravice do uporabe fotografij, ki jih dam jaz, so objavljene na tej strani. Za morebitne nejasnosti ali dodatne informacije pa mi pišite na vida.dim@gmail.com.