Fotografije nepremičnin najpogosteje predstavljajo prostor kot je, na najbolj objektiven način. Ljudje ali živali, ki se potihoma ali namenoma prikradejo na slike bivalnih prostorov so zelo moteč element:
Tudi, če so v kompozicijo postavljeno namenoma, to ni vedno prava odločitev: (pasje dlake na kavču?)
A arhitektura je hladna stavba, z zidovi in opremo, do katere gledalec težko razvije topel odnos.
Eden izmed prvih arhitekturnih fotografov, ki so redno vključevali v svoje fotografije ljudi je bil Julius Shulman: “I wanna show arhitecture being functional”. S postavitvijo oseb v sliko fotograf pritegne pozornost gledalca, da vidi drug aspekt funkcionalnosti prostora.
Vendar so arhitekturni fotografiji ljudje v drugem planu zanimanja, pazljivo vključeni tako, da vdahnejo prostoru življenje, pokažejo razsežnost prostora in možnosti za različne načine življenja v njem. Pomagajo gledalcu, da se lažje vidi tam.
Dobre fotografije bivalnih prostorov namenjenih za prodajo vključujejo ljudi tako, da so generalizirani – ne moremo reči, da je na sliki sosedov Janez ali Marjeta. Kakor hitro namreč jasno pokažemo osebo na sliki povemo tudi koga (katero skupino ljudi: družine, poslovneže ipd.) s sliko naslavljamo. Pri tem pa želimo biti čimbolj splošni in nagovoriti najširši krog ljudi.
Niso vsi ambienti primerni za vključevanje ljudi. Odločitev naj temelji na: vrednosti stanovanja (dražje stanovanje = vključitev ljudi), hiše, velikosti sob (večje sobe = vključitev ljudi), izčiščenosti arhitekture (bolj izčiščeno = vključitev ljudi) ipd. V pravih primerih pa ljudje lahko pokažejo dodano vrednost prostora in dajo piko na i fotografiji.