Najbolj osnovna delitev arhitekturne fotografije je na fotografiranje eksteriera in fotografiranje interiera. Pri slednjem imamo veliko večji nadzor nad izgledom fotografije, večji poudarek je tudi na detajlih (izbranih materialih, inovativnih bivalnih rešitvah). Pri fotografiji interiera je pomembna povezanost prostorov med sabo, medtem ko je pri fotografiji eksteriera pomembna vključenost stavbe v prostor.
Obstaja tudi delitev arhitekturne fotografije glede na namen objektov. Na grobo lahko govorimo o:
- fotografiji bivalnih prostorov (stanovanjske stavbe)
- fotografiji prostorov za šport in prosti čas (fitnes centri, stadion, savne ipd.)
- fotografiji prostorov za zdravje (zdravstveni dom)
- fotografiji kulturnih prostorov (muzeji, galerije)
- fotografiji poslovnih prostorov (pisarne, konferenčni prostori)
- fotografiji industrijskih prostorov
- fotografiji komercialnih prostorov (trgovine, turistične kapacitete, saloni)
Bolj podrobno so tipi objektov predstavljeni tu: http://arhitekturni-vodnik.org/.
Razen bivalnih prostorov, bi vse lahko (bolj ali manj) strnili pod komercialne prostore, saj ima poleg samega prostora velik pomen pri predstavitvi dejavnost, ki poteka v prostoru in ga sooblikuje. V tem pogledu je arhitekturna fotografija veliko širši koncept, saj zahteva zaokroženega fotografa, ki se zna prilagoditi vsaki dejavnosti in jo privlačno predstaviti.