BLOG

VSE O FOTOGRAFIJI BIVALNIH IN KOMERCIALNIH PROSTOROV

Iz moje zakladnice dekorativnih predmetov

Pred vsakim fotografiranjem je treba prostore pripraviti in ker priprava prostora pomembno vpliva na končni rezultat fotografiranja in videz fotografij, svetujem pri pripravi in po potrebi poskrbim za dekoracijo prostora.

Nabor dekorativnih predmetov, s katerimi na fotografiranju popestrim prostore neprestano narašča. Z novimi predmeti zdaj lahko strokovno posteljemo posteljo, polepšamo komodo, okrasimo nočno omarico ali regal, posodobimo videz kavča ali naslanjača ali nadgradimo kuhinjski pult.
Izbrana dekoracija prostor popestri, mu vdahne življenje in pomaga pri ustvarjanju vabljivih fotografij.

Fotografski začetki

Večkrat sem že rekla, da ustvarim vedno tako dobre fotografije, kot so predstavljene v galeriji. Vendar to ni res.
Vsak fotograf odprte glave, ki se izobražuje, veliko dela in se razvija bo z vsakim fotografiranjem ustvaril drugačne fotografije, fotografije, ki so boljše zaradi novega znanja, tehnik in izkušenj.
Pogledati nazaj je pogosto težko, saj smo sami sebi največji kritik, vendar sem se odločila, da to vseeno storim.

Spodnji primer prikazuje apartma, ki je bil fotografiran pred 3 leti, prvič leta 2014 in drugič 2017:

In še spalnica iz istega apartmaja:

Drugi primer je iz drugega apartmaja. Prvič je bil fotografiran 2016 in drugič 2017. Razlika ni tako velika, opazna predvsem v kontrastu in razgledu skozi okno.

Bi morda kdo veliko raje vzel prvo fotografijo kot drugo? Nihče.

Fotografiranje in javna objava fotografij bivalnih in komercialnih prostorov – PREPOVEDI!

Pri fotografiranju interierjev in eksterierjev in objavi fotografij na spletu ali v tiskanih medijih je potrebno poznati vsaj dva pomembna zakona: Zakon o avtorskih pravicah in Zakon o varstvu osebnih podatkov.

Zakon o varstu osebnih podatkov ščiti osebne podatke oseb in prepoveduje objavo fotografij oseb brez njihovega soglasja, razen če na fotografiji niso prepoznavni. V arhitekturni fotografiji je praktično neuporaben, saj ljudi na fotografiji ni, če pa so, so večinoma neprepoznavni.

Fotograf ima pravico fotografirati objekt od zunaj z javne površine. Dober primer za to je Google Street View pri katerem se dobro vidijo vse hiše, hišne številke, zunanjost, ne pa tudi ljudje. Fotografije zunanjosti lahko tudi poljubno objavlja, se z njimi oglašuje, jih prodaja ipd.

Pri fotografiranju notranjih prostorov pa je zakonodaja nejasna, natančneje, v zakonu nič ne piše. Za resno (komercialno ali konceptualno) fotografiranje večinoma potrebujemo dovoljenje – pisno ali ustno (npr. nakupovalnih središč, gostiln, knjižnic ipd. in zasebnih prostorov), za objavo pa informacij v zakonu ni.

Večinoma bolj sproščeno kot izgleda fotograf in revnejša kot je njegova oprema, bolj verjetno je, da dovoljenja za fotografiranje notranjosti upravljalci ne bodo zahtevali.

Taka praksa je bolj v škodo kot v korist zasebnim lastnikom, saj je verjetnost nastanka dobre fotografije in njene kontrolirane objave manjša pri amaterskih fotografih kot profesionalnih. Nekateri javni upravitelji (v knjižnicah, muzejih, šolah) si jemljejo pravico prepovedi fotografiranja npr. muzeji, knjižnice. Pri muzejih je prepoved razumljiva, navsezadnje so z morebitno nepooblaščeno distribucijo fotografij lahko materialno oškodovani, pri knjižnicah npr. pa mi taka prepoved ni razumljiva, saj materialne škode z objavo ni, je pa korist (promocija).

Tako pri nas kot v tujini ni ne prepovedi, ne dovoljenja za objavljanje fotografij zasebnih notranjih prostorov, primera tožbe pa v zahodnem svetu še ni bilo. Fotografi, ki se želijo dodatno zaščititi pred morebitnimi tožbami lastnikov imajo sestavljen pisni dogovor, s katerim si zagotovijo dovoljenje za objavo fotografij. Brez dogovora bi pri tožbi lastniki še vedno morali dokazati, da so bili z objavo fotografij oškodovani ali pa da so bili z njimi razkriti osebni podatki.
Večinoma pa si lastniki nepremičnin želijo objave, saj s tem dobijo brezplačno reklamo.

Sama poskrbim, da so fotografije notranjih prostorov, ki jih objavim čimbolj nevtralne (iz njih ni mogoče razbrati čigave so in kje točno se nahajajo in skrbno pazim, da ne vključujem informacij, ki jih naročnik trži), kadar pa naročnik fotografij želi povezavo na svojo ponudbo tudi to z veseljem objavim.

Na drugi strani pa Zakon o avtorskih pravicah ščiti avtorja fotografij pred izkoriščanjem njegovega dela. Avtor pravico do uporabe fotografij lahko da ali proda v večji ali manjši meri. Pravice do uporabe fotografij, ki jih dam jaz, so objavljene na tej strani. Za morebitne nejasnosti ali dodatne informacije pa mi pišite na vida.dim@gmail.com.

Obdelava fotografije interierja po meri

Trendi v arhitekturni fotografiji in oglaševanju se skozi čas spreminjajo, prav tako okusi. Galerija na strani vilinie.com prikazuje fotografije, ki so ustvarjene po mojem okusu – svetle, polnih barv in naravnih senc, vendar pri vsakem fotografiranju vprašam, kakšen stil fotografij želite. Če želite zelo svetle fotografije z močno nasičenimi barvami in močnimi kontrasti ali pa temnejše fotografije z močnimi sencami in nenasičenimi barvami, fotografiranje in obdelavo prilagodim stilu, ki ga želite.

 

Na zgornjem prikazu prej – potem je predstavljena obdelava fotografije po meri – fotografija je temnejša z nenasičenimi barvami, ki usmerjajo gledalca od barv k opazovanju tekstur in kompozicije tonov v prostoru.

Dogovor o stilu fotografij poteka pred fotografiranjem, pri čemer je v veliko pomoč izbor vzorčnih fotografij. Vzorčne fotografije predstavljajo izbor fotografij, ki kažejo želeni fotografski stil in pomagajo premostiti terminološke ovire (poznavanje fotografskih izrazov in likovnega znanja). V pomoč pri izbiri stila fotografij je tudi blog na vilinie strani. Na blogu so zbrane informacije o tem kako fotografirati, pa tudi o tem kaj je to dobra fotografija prostora, obdelavi fotografije, pripravi prostora ipd. in nudi oporo pri vrednotenju fotografij in razvijanju lastnega okusa za fotografski stil.

Digitalni negativ – neobdelana fotografija

Naši fotoaparati so izjemno zmogljivi in pri fotografiranju zajamejo veliko podatkov. Vsi ti podatki so surovi podatki (raw) in so shranjeni v posebnem formatu, ki ga zasloni na telefonu, tablici in računalniku ne prikazujejo. Ker ga zasloni ne prikazujejo so torej ti surovi podatki odveč, samo prostor jemljejo. Ali pač?

Množica podatkov o zajeti sceni: dinamičen razpon tonov in barv omogoča, da prilagodimo fotografijo prikazu na zaslonu tako, da bo najbolj všečna ustvarjalcu in gledalcu. Nameščeni programi na telefonu in fotoaparatu ta postopek izvedejo avtomatično, na podlagi avtomatične ocene scene in so večinoma nezanesljivi in ne najboljši. Avtomatični obdelavi laiki pogosto rečejo fotografija brez obdelave ali realna, neobdelana fotografija, kar je napačno, saj je vsaka prikazana digitalna fotografija že obdelana. Pri tej obdelavi nosijo ustvarjalne odločitve programerji, ki so izdelali programe za obdelavo, nameščene na napravi.
Fotografi optimiziranje fotografije za prikaz na zaslonu le-tega ne prepuščajo avtomatiki programa. Surov posnetek v celoti pregledajo in se na podlagi podatkov fotografije odločijo za najboljši prikaz. Pri tem upoštevajo vse svoje likovno znanje, znanja psihologije, namen uporabe fotografije in okus naročnika.

Neobdelanih fotografij ne morejo dati, saj so neprikazne. To bi bilo tako, kot če bi (če primerjam z analogno fotografijo) kupcu dal nerazvit film, ki sicer ima latentne fotografije, vendar le-te niso še razvite in fiksirane na film. “Razvijanje” digitalnih negativov (v najpogosteje .jpg format) je torej nujni del nastajanja fotografije.
Zato pravim, da so vse fotografije, ki jih dam obdelane. Obdelane so dvojno. Najprej so optimizirane v jpg format, nato pa še obdelane (tako kot se ta pojem množično uporablja) za prikaz na spletu ali tisk.

Primer:

Na levi strani je digitalni negativ fotografije, na desni pa je digitalni negativ optimiziran v jpg. format in naknadno obdelan za prikaz na spletu. Kot je razvidno iz primera je o obdelavi vedno potrebno govoriti. Lahko bi bila drugačna- svetlejša, temnejša, bolj ali manj kontrastna in z drugačnim barvnim nadihom vendar brez nje fotografije ne bi bilo.